Moja prva mladinska izmenjava: MAIN - Improving and acting together in the Future

V soboto, 18.2.2023 se je naša skupina 8 dijakov in študentov, skupaj z našim mentorjem odpravila na pot v Sümeg. Zjutraj smo se na vlak spravili že ob 6.30 in potovali od Novega mesta do Ukk-a. Ob 15:00 smo že odlagali prtljago v našem novem domu za 10 dni. Penzion je imel krasen pogled na grad, ki stoji nad njim, areno, hleve in konje, ki so se večino dni pasli zunaj na travniku. Tisti in naslednji dan, na našo srečo nismo imeli nobenih aktivnosti, zato smo imeli veliko časa za druženje, spoznavanje drug drugega in sprehajanja po mestu ter okoli hotela.
V ponedeljek, ko so prišli še mladi iz Španije, Madžarske in Italije smo začeli z aktivnostmi. Naše druženje in delo se je začelo s spoznavnimi igrami in delom po skupinah. Popoldne po kosilu pa smo si šli ogledat grad, ki je bil namenjen raziskovanju Madžarske znamenitosti. Prvi dan z ostalimi udeleženci je bil večinoma tih, saj se še nismo tako dobro poznali med sabo.
Torek je bil namenjen mestu Veszprem in kratki, a zanimivi predstavitvi o samih aktivnostih v mestu, raznih projektih in izmenjavah. Tisti dan smo bili za Instagram profil projekta zadolženi mi. Za naš 'insta takeover' smo uporabili plišasto opico Štefana. Štefan je na vsakem story-ju odkrival nov del mesta. Ker pa smo za to, da smo bili zadolženi tisti dan mi, bili obveščeni šele v sredini dneva, smo profil lahko uporabili tudi v četrtek.
V sredo je bil naš dan, da predstavimo naše znamenitosti. Predstavili smo zgodbo Julijo Primic in novomeške Situle. Te smo skozi teambuilding aktivnosti pomagali spoznati ostalim skupinam. Tisti večer smo si v areni, ki se nahaja pod zemljo, ogledali srednjeveške igre. Predstava je bila v Madžarščini, zato nismo razumeli kaj se je dogajalo. Ker sem se zanimala za zgodbo, sem tem vprašala eno od udeleženk iz Madžarske. Predstava je prikazovala borbe med vojskami Ogrskega in Osmanskega cesarstva. Po koncu smo imeli tudi srednjeveško večerjo, pri kateri smo jedli samo z rokami.
V četrtek smo obiskali mesto Tapolca, kjer smo si ogledali jamo, po njej smo se peljali s čolnički v krogu. Kasneje smo se odpeljali še do mesta Keszthely, kjer smo si ogledali dvorec Feštečič, nazadnje pa še jezero Balaton.
Končno smo dočakali petek, saj smo šli v Budimpešto. Najmanj smo se veselili tega, da smo morali biti pred hotelom zbrani že pred 7:30 zjutraj. Najprej smo obiskali univerzo, kjer se šola eden od udeležencev, nato pa smo imeli skoraj 5h časa, da smo si ogledali mesto in se prosto sprehajali po njem. To je bil vsem najljubši del izleta. Budimpešta je ogromno mesto z visokimi 'starinskimi' stavbami, ki obkrožajo ulice. Po petih urah prostega časa in raziskovanja mesta, smo se vrnili v Sümeg. Bili smo utrujeni, zato nam je bila 3-urna vožnja tokrat všeč.
Sobota je bila dan za Špance, zato smo se učili o njihovi Katedrali de Santiago. Dan je potekal precej umirjeno, dokler nismo v WhatsApp skupino dobili sporočilo, da je zvečer Karaoke night. Čeprav smo Slovenska in Španska skupina imeli svoje karaoke vsak večer, so bile te še boljše. Peli smo Španske in Italijanske pesmi in plesali na Madžarske in Slovenske narodne pesmi.
V nedeljo smo se učili o Italiji in njihovih znamenitostih. Po aktivnostih smo se lahko družili v hotelu, igrali pingpong, biljard, ali pa se šli kopat,… Imeli smo veliko prostega časa saj smo vedeli da nam, kot družbi zmanjkuje časa.
Na našo žalost je prišel tudi ponedeljek, zadnji dan, ki je bil namenjen izpolnjevanju certifikatov Youthpass. Končali smo že ob 12:00 zato smo imeli še preostanek dneva, da se družimo z novimi prijatelji. Nekateri so že počasi pakirali, drugi so še zadnjič šli v mesto ali na grad. Zvečer smo imeli skupni, zadnji večer. Podobno kot Karaoke night ampak nekako bolj žalostno. Še naša zadnja prilika, da se mamo fajn. Zjutraj se je naša skupinica spakirala, poslovila od penziona in prijateljev in se odpravila v Ukk, kjer smo se ob 11 vkrcali na vlak in se vrnili nazaj v Slovenijo. Povratek je bil precej žalosten, a po drugi strani tudi olajšanje za nekatere, saj so končno lahko spali v svojih posteljah.
Celoten projekt je bil nepozaben. Dogajanje je bilo zanimivo in polno druženja, smeha, sproščenosti,… Aktivnosti so bile zanimive in poučne, na izletih smo videli ogromno novih stvari, spoznali nove kulture in običaje, se učili besede tujih jezikov in ustvarjali nova prijateljstva. Mislim, da je bila to ena od zelo pomembnih izkušenj zame in najbrž tudi za veliko drugih.