Bil je 13. v mesecu, bil je petek – dan, ko bi lahko šlo vse narobe. Ko so temperature nepričakovano padle in je reka Krka zaradi obilnega dežja narasla, sem pomislila, da se bo dan iztekel v skladu s svojo slovesno nesrečo.

Sredi septembra sem izdala svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Pomlad in kava in želela sem organizirati majhen dogodek, kjer bi jo lahko predstavila predvsem svojim bližnjim ter vsem, ki so že predčasno spremljali ves moj ustvarjalni proces prek socialnih omrežij. Ko sem kontaktirala Mladinski center Oton, so takoj priskočili na pomoč z organizacijo, oglaševanjem in prostorom. Tako smo v njihovem prostoru, kljub neprijetnemu vremenu, spremembam v programu in neugodnemu datumu uspeli izpeljati prekrasen dogodek.

S pomočjo prijateljev in v spremljavi glasbe sem obiskovalcem predstavila razmišljanja ob pisanju svojih pesmi, prebrala nekaj izmed njih in z njimi delila zgodbe, ki so me navdihnile. Po uradnem delu smo se vsi še malo podružili, obiskovalci pa so imeli možnost “nakupa” moje knjige.

Ko sem ob koncu dneva s širokim nasmehom na obrazu odprla zvezek in vzela pisalo v roke, sem se zamislila nad tem, kako lep dan je bil. Bil je 13. v mesecu, bil je petek. Lahko bi šlo vse narobe, a izkazalo se je, da datum ne določa sreče. Tisti dan, petek 13., sem bila resnično srečna.

Zapisala, Lucija Vrbinc

Predstavljajte si, da ostanete tri dni sredi gozda, brez svojega mobilnega telefona, brez kakršnegakoli ekrana in signala. Le vi, narava in vaši sošolci, brez motečih dejavnikov sodobnega življenja. Točno to se je zgodilo nam, dijakom 2.a razreda Biotehniške gimnazije Novo mesto, ko smo se v ponedeljek 9.9.2024 iz Novega mesta do planinskega doma Miklavž na Gorjancih. Naša avantura se je pričela, ko so nas pričakali animatorji iz Mladinskega centra Oton. Najprej smo odložili prtljago in se posloviti od svojih telefonov. Nekaterim je ta trenutek predstavljal velik izziv, vendar pa ni bilo časa za pregovarjanje, ker se je naša pustolovščina začela.

Dnevni urnik je bil sicer bolj sproščen od šolskega, a je bil čas naš stari gospodar. Težko je slediti uram, ko je edina ura na vidiku le v kuhinji. In kuhinja je bila polna živahnosti – vonj po hrani nas je razveseljeval kljub slabemu vremenu prvega dne. Nasmehe na naših obrazih so risale tudi številne zabavne aktivnosti, ki so jih animatorji pripravili za nas. Med njimi so bile tudi delavnice, ki so nas izobraževale o prekarnem delu. Za tiste, ki izraza ne poznate, prekarno delo pomeni katerokoli vrsto dela, ki je negotova in pogosto ruši pridobljene delavske pravice ter socialno varnost.

Kljub resnejšim temam smo se zelo zabavali. Skupaj smo se naučili več o sebi in svojih sošolcih. Posebej je bilo občutiti kako smo se v tej izkušnji kot razred še bolj povezali in kako nas je ta izkušnja še bolj povezala med seboj.

In za tiste, ki vas skrbi – naši telefoni so na koncu Tabora na OFF znova prišli v naše roke! 😉

Nastja Vdovč, 2.a

V zadnjem tednu avgusta sva se z Ajdo in Lauro, kot predstavnici Mladinskega centra Oton, udeležili Erasmus+ programa Step by Step, Little by Little v mestu Buzău, Romunija. Program je bil namenjen izboljšanju najinih veščin kot mladinskih delavk ter učenju, kako načrtovati in izvajati mladinske izmenjave.

Ob prihodu sva se nastanili in začeli spoznavati udeležence iz različnih držav, kot so Hrvaška, Makedonija, Srbija, Grčija, Turčija, Ciper, Bolgarija, Italija, Portugalska, Španija , Latvija in Litva. Skozi različne delavnice in energizers vaje sva hitro navezali stike in ustvarilo se je sproščeno vzdušje med vsemi udeleženci. Vsak dan so bile na programu aktivnosti, kot so predstavitev nevladnih organizacij, igranje vlog in spoznavanje ključnih kompetenc, ki jih pridobivamo skozi Erasmus+ programe.

Med delavnicami sva razvijali profil idealnega mladinskega delavca in raziskovali različne učne stile z uporabo KOLB-ovega učnega cikla. Ustvarjalnost sva preizkusili tudi v parku, kjer sva izdelovali predmete iz naravnih materialov in se sproščali z igrami na prostem.

Pomemben del programa je bilo razvijanje najinih lastnih Erasmus+ projektov z uporabo metode Vellas Steps. Čeprav je nekaj udeležencev imelo manjše zdravstvene težave, sva se povezali z lokalno kulturo, obiskali naravne vulkane in lokalno vinoteko, kar je še dodatno obogatilo najino izkušnjo.

Na koncu tedna sva predstavili projekte, ki sva jih razvijali skozi ves teden, in sodelovali pri evalvaciji pridobljenih znanj. Ob romunskem tradicionalnem večeru smo naredili zadnjo skupinsko evalvacijo celotnega treninga in večer zaključili s skupinskim druženjem, ki je trajal pozno v noč. Odšli sva polni novega znanja, izkušenj in prijateljev.

Izkušnja je bila neprecenljiva, saj sva pridobili nova znanja, izkušnje in prijatelje, ter se vrnili domov z občutkom, da sva del nečesa večjega.

Z veseljem poveva, da nama je bilo neverjetno lepo in poučno, ter, da sva hvaležni, da sva dobili priložnost udeležbe tega treninga.