X

Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih - pilotni projekt - Zavod Novo mesto


KAJ JE PREKARNO DELO?
Prekarno delo pojmujemo kot katerokoli pravno ali izvenpravno vrsto dela, ki je v temelju negotova in ki v sodobnem času kaže znake rušenja pridobljenih delavskih pravic in socialne varnosti, ki so si jih delavke in delavci v sicer nevzdržnem kapitalističnem sistemu.
Prekarnost je lahko posledica delovne aktivnosti, ki se večinoma ne opravlja v okviru delovnega razmerja, torej na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi, pri čemer posameznik, ki opravlja delo, ni sam izbral takšnega načina dela.
Prekarne oblike dela so lahko tudi tiste, kjer delavec delo opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi, a je ta sklenjena za določen čas ali pa s krajšim delovnim časom od polnega.

STATISTIKA SLOVENIJE
Prekarnost je sistemski problem, ki izvira iz težnje kapitala, da v imenu maksimizacije dobička drobi delovno silo. Ocenjuje se, da je na slovenskem trgu delovne sile nekje med 200.000 in 250.000 prekarnih delavk in delavcev.
Za prvo četrtletje 2018 je bilo v Sloveniji 964.000 delovno aktivne populacije.
- 70, 4 % zaposlenih na podlagi pogodbe za nedoločen čas
- 12,1 % samozaposlenih
- 10,2 % zaposlenih na podlagi pogodbe za določen čas
- 3,2 % pomagajoči družinski člani
- 2,8 % delo preko študentske napotnice
- 1,2% druge oblike dela

KAJ JE DELOVNO RAZMERJE?
Delovno razmerje je razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Za ugotovitev delovnega razmerja so torej ključni elementi delovnega razmerja (navedeni spodaj), saj velja domneva, da v primeru spora o obstoju delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, delovno razmerje obstaja, če obstajajo elementi delovnega razmerja.
 Delavec delo opravlja osebno
 Delo se opravlja nepretrgano, kontinuitano
 Delavec za opravljeno delo prejme plačilo
 Delavec opravlja delo po navodilih delodajalca
 Delo opravlja pod nadzorom delodajalca
 Delavec opravlja delo v organiziranem procesu delodajalca

PRAVICE DELAVCA
1. Pravica do plačila
2. Pravica do povračila stroškov za malico in prevoz
3. Pravica do letnega dopusta in regresa
4. Pravica do odpravnine ob upokojitvi
5. Pravica do odpovednih rokov
6. Organizacija delovnega časa
7. Zagotovljena socialna varnost
8. Pravica do nadomestila plače za čas odsotnosti od dela
9. Pravica do odpravnine pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca.

PROBLEMATIKA PREKARNOSTI
Prekarno delo se velikokrat skriva tudi za pojmom fleksibilnega dela. Izraz fleksibilno delo je takem primeru zavajajoč, saj je razlog njegovega opravljanja ekonomska prisila, kar pomeni, da delavec v danem položaju nima druge možnosti, da bi si zagotovil sredstva za preživetje.
Problematičnost prekarnih oblik dela se kaže v tem, da prekarni delavci v večini primerov nimajo zagotovljenega zadostnega plačila za preživetje, so brez pravic do plačanega dopusta in regresa, malice, povračila stroškov za prevoz in kar je bistveno, imajo šibko socialno varnost, saj ne dobijo plačanih prispevkov, v smislu, kot jih delodajalec mesečno plačuje delavcem, ki so pri njem v delovnem razmerju. Prekarno delo tako vodi v segmentacijo na trgu dela, kar pomeni ustvarjanje neutemeljenih razlik med vključenimi in izključenimi delavci.

OBLIKE POTENCIALNEGA PREKARNEGA DELA
 Avtorska pogodba
 Podjemna pogodba
 Samozaposlitev
 Študentsko delo
 Pripravništvo
 Pogodba o zaposlitvi za določen čas

KAJ PA NA TO PRAVI ZAKON?
Prekarnost se smatra kot atipična vrsta dela, ki pa je lahko zakonita in nezakonita. Problematični sta lahko obe uporabi, sploh če na trgu izrinjata redna delovna razmerja.
Prikrito delovno razmerje je situacija, ko oseba opravlja delo za enega delodajalca na podlagi atipičnih oblik dela, a dela v pogojih, ko so izpolnjeni vsi elementi delovnega razmerja.
Prikrita delovna razmerja so nezakonita – to jasno kažeta Zakon o delovnih razmerjih in sodna praksa. Težje pa se potegnemo mejo med prekarnim in neprekarnim pri zakonitih uporabah atipičnih oblik dela.
Prekarnost torej ni stvar pravne oblike dela, čeprav je prekarnost precej bolj skoncentrirana v atipičnih oblikah dela.
Atipične oblike dela praviloma nimajo osnovnih delavskih pravic, ki so določene z zakonom, tako za delavca kot tudi delodajalca.
Obveznost delavca je opravljanje dela in pri tem upoštevanje delodajalčevih navodil. Temeljne obveznosti delodajalca je obveznost plačila, zagotavljanje dela, obveznost zagotavljanja varnih delovnih razmer in varovanja delavčeve osebnosti.
V primeru, ko posameznik ni zaposlen po pogodbi o zaposlitvi, ampak dela na podlagi drugih pravnih oblik, ima lahko tako delo vse znake delovnega razmerja. V takem primeru ima delavec možnost, da uveljavlja obstoj delovnega razmerja na delovnem mestu.


Ayia Napa gosti dogodek MAGICS4ALL: šport, kultura in vključenost za dostopno in povezano Evropo




5. maj 2025

Od 26. do 29. aprila 2025 je slikovito mesto Ayia Napa na Cipru gostilo tretje transnacionalno srečanje evropskega projekta MAGICS4ALL – MEDIAEVAL ACTIVITIES Grow Inclusive Cooperation in Sports for All, ki je v celoti financiran iz programa Erasmus+ Sport. Dogodek je spretno združil vrednote tradicionalnih športov z zavezanostjo k bolj vključujočemu in pravičnemu evropskemu državljanstvu.

Kot vodja projekta je Italijo zastopala skupina Gruppo Sbandieratori delle Sette Contrade di Orte (v slovenščini: Skupina praporščakov iz sedmih okrožij Orte), ki je 27. aprila med parado na Kulturnem festivalu v Paralimni pripravila spektakularen nastop. Njihova predstava z zastavami je združila zgodovino, gibanje in glasbo v močan izraz kulturne identitete in medkulturnega dialoga.

Poleg italijanskega vodje projekta je dogodek združil raznolike evropske partnerje: Nikart Journey Limited s Cipra, Varkapitany Lovagi Torna Egyesulet z Madžarske, Občina Pedreguer iz Španije, Zavod za šport, kulturo, turizem in mladino Novo mesto iz Slovenije ter Koinoniki Synetairistiki Epicheirisi Rektis iz Grčije. Vsaka organizacija je prispevala svoj edinstven pogled in obogatila izmenjave z vpogledi iz različnih kulturnih in družbenih okolij.

Ključen trenutek srečanja je bila tematska delavnica »Povečevanje ozaveščenosti za enak dostop do zdravja«, kjer so partnerji izmenjali vpoglede, dobre prakse in izzive, povezane z dostopnostjo do zdravstvenega varstva v svojih državah. Predstavitve partnerjev v projektu, so poudarile vlogo športa pri spodbujanju dobrega počutja, kohezije in aktivnega državljanstva po vsej Evropi.

Dogodek je vključeval tudi predstavitve tradicionalnih športov in narodnih noš, kar je omogočilo privlačen prikaz bogate kulturne dediščine posameznih partnerskih držav. Vzdušje med celotnim srečanjem je bilo prežeto s sodelovanjem, udeležbo in evropsko solidarnostjo.

Srečanje v Ayia Napi je predstavljalo pomemben mejnik projekta MAGICS4ALL in postavilo temelje za prihodnje aktivnosti, namenjene temu, da šport postane resnično dostopen vsem – brez ovir.


Mednarodni seminar "Youth Workers for Environmental Rights" na Finskem


Med 17. in 22. marcem 2025 je v mestu Kokkola na Finskem potekal mednarodni seminar Youth Workers for Environmental Rights, organiziran v okviru programa Erasmus+. Dogodek je združil mladinske delavce iz štirinajstih držav: Slovenije, Hrvaške, Severne Makedonije, Italije, Španije, Slovaške, Ukrajine, Turčije, Moldavije, Jordanije, Romunije, Nemčije ter otoške države Curaçao.
Seminar je potekal v mladinskem centru Villa Elba, ki deluje kot nacionalni center za mladinsko delo ter organizator naravoslovnih programov za mlade. Center je podprt s strani občine Kokkola in finskega Ministrstva za izobraževanje.
Glavna vsebinska usmeritev seminarja je bila ozaveščanje o okoljskih pravicah in trajnostnem razvoju skozi prizmo mladinskega dela. Udeleženci so sodelovali v interaktivnih delavnicah, skupinskih razpravah in študijskih obiskih, kjer so izmenjevali dobre prakse, razvijali nove pristope k trajnostnim projektom in krepili svojo vlogo kot spodbujevalci pozitivnih okoljskih sprememb v lokalnih skupnostih.
Poleg strokovnih aktivnosti je program vključeval tudi kulturno izmenjavo. Udeleženci so spoznavali finsko kulturo, zlasti tradicijo savnanja, ter se skozi neformalne aktivnosti seznanjali s kulturami drugih udeležencev, kar je prispevalo k medkulturnemu dialogu in razumevanju raznolikih pogledov na okoljske izzive.