Od 22. do 25. maja smo v Novem mestu gostili prvi mednarodni dogodek projekta SECURE – Krepitev evropskih skupnosti, povezovanje regij in utrjevanje participacije, ki ga vodi italijansko združenje Lighthouse Languages APS. Dogodek z naslovom "Navigacija skozi krizo: Evropa v dobi negotovosti" je začetek dvoletnega potovanja po Evropi, ki spodbuja državljansko udejstvovanje v času globoke negotovosti.
V projektu sodelujemo predstavniki 13 držav, med njimi predstavniki občin, mladinskih centrov, organizacij civilne družbe ter državljani vseh starosti. Dogodek je bil osredotočen na to, kako skupnosti doživljajo in se odzivajo na medsebojno povezane krize današnjega časa.
Obdobje polikrize: od teorije k lokalni praksi
Skupaj smo raziskovali koncept polikrize – pojem, ki opisuje preplet okoljskih, gospodarskih, političnih in družbenih negotovosti. Udeleženci smo razpravljali o tem, kako se te globalne krize odražajo na lokalni ravni – od posledic vojn in gospodarske nestabilnosti do demografskih sprememb in dezinformacij.
Glavne razprave so se osredotočile na izzive življenja v vse bolj zapletenem in negotovem svetu, pri čemer so izpostavile medsebojno prepletenost kriz ter njihov vpliv na državljane in delovanje demokracije. Posebej sta izstopali razpravi Evropa v dobi negotovosti in Polikriza skozi oči državljanov, ki sta udeležencem omogočili prostor za kritično razmišljanje, dialog in skupno analizo.
Lokalni pristopi k sodelovanju: od institucij do skupnosti
Dve pomembni delavnici sta potekali v okviru lokalnih obiskov. Srečanje na Občini Novo mesto je bilo osredotočeno na izkušnje občine pri pripravljenosti na krize, zlasti na okoljske izredne razmere. V razpravi smo obravnavali različne vrste kriz, ki trenutno zaznamujejo Slovenijo, in njihov vpliv na lokalno okolje.
V Mladinskem centru OTON smo predstavniki skozi vajo kriznega kartiranja delile vpoglede iz svojih držav ter prikazale, kako se različne krize – socialne, ekonomske, okoljske in politične – med seboj prepletajo in stopnjujejo. Dan smo zaključili z razpravo o različnih načinih, kako krize vplivajo na skupnosti po vsej Evropi.
Zaključki in ključna sporočila iz Novega mesta
Dogodek v Novem mestu je jasno pokazal močno željo vseh evropskih državljanov in lokalnih akterjev, da si povrnejo vpliv in nadzor v času, ko se svet sooča s številnimi prekrivajočimi se globalnimi krizami. V razpravah smo udeleženci poudarili naslednje pomembne izzive:
• Strateška in politična negotovost, ki jo še poglabljajo geopolitične napetosti in vojne, zahteva krepitev lokalne diplomacije ter večjo ozaveščenost med državljani.
• Gospodarska negotovost, povezana z globalno soodvisnostjo, inflacijo in motenimi dobavnimi verigami, kliče po pravičnejših lokalnih ekonomijah in politikah, ki upoštevajo socialne neenakosti.
• Migracije in demografski izzivi naj ne bodo razumljeni kot grožnja, temveč kot priložnost za starajočo se družbo, vendar le ob pogojih vključujočih pristopov in spodbujanja družbene povezanosti.
• Dezinformacije niso samo problem pri komunikaciji, ampak resen izziv za našo demokracijo. Njihovemu širjenju se lahko uspešno upremo z izobraževanjem, medijsko pismenostjo ter krepitvijo moči lokalne skupnosti.
Poleg vsega tega je dogodek okrepil mednarodno solidarnost in spodbudil dialog na ravni lokalnih skupnosti. Eden od udeležencev je poudaril:
“Vsi se soočamo z istim viharjem, a vsak pluje v svojem čolnu. Projekt SECURE nam daje orodja – in podporo – da skupaj veslamo proti izzivom.”
Kaj sledi?
Projekt SECURE se bo nadaljeval s še štirimi mednarodnimi dogodki po Evropi. Osredotočeni bodo na spodbujanju aktivnega državljanstva, spodbujanje vključevanja v lokalne skupnosti krepitve zmožnosti demokracije za soočanje z izzivi.
Za več informacij obiščite spletno stran projekta:
secureprojectnot.wordpress.com

Razstava predstavlja izbrana gradiva štirih nagrajenih organizacij: NIJZ, Združenja dermatovenerologov Slovenije, Zveze slovenskih društev za boj proti raku in Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Lj.
Razstava je v mesecu maju začela krožiti po Sloveniji. Največ lokacij je dogovorjenih znotraj mreže 82 mladinskih centrov po vsej Sloveniji. V prvih tednih bo krožila v Krškem, Novem mestu, Zagorju ob Savi, Celju in Ljubljani. Kasneje pa tudi po ostalih regijah. 13. 5. 2025 je bila na ogled na Onkološkem inštitutu, kjer so pripravili tudi okroglo mizo.
Razstava ni le zbirka plakatov – je zrcalo skupnega prizadevanja številnih organizacij in posameznikov, ki si prizadevajo za preprečevanje in zgodnje odkrivanje melanoma.
Vsak plakat, vsaka zloženka nosi svoje sporočilo – o moči preventive, o pomembnosti samopregledovanja in o tem, kako lahko pravočasno ukrepanje reši življenje. Naj vam ti vizualni nagovori služijo kot opomnik, navdih in povabilo k ozaveščenemu ravnanju.
Zahvaljujemo se vsem sodelujočim organizacijam za njihovo neprecenljivo vlogo pri
soustvarjanju bolj varne prihodnosti.

Z diseminacijo plakatov in zloženk priznanih organizacij na temo preprečevanja in zgodnjega odkrivanja melanoma želimo prispevati k večji informiranosti in ozaveščenosti širše javnosti o pomenu zaščite kože, prepoznavanja zgodnjih znakov bolezni ter pravočasnega ukrepanja. Cilj te aktivnosti je zagotoviti dostop do preverjenih, strokovno podprtih in vizualno privlačnih informacij, ki spodbujajo zdrave vedenjske vzorce, kot so zaščita pred UV-žarki, redno samopregledovanje kože in obisk zdravnika ob zaznavi sumljivih sprememb. S sodelovanjem in uporabo gradiv drugih organizacij se krepi skupen glas v boju proti melanomu ter zagotavlja
konsistentno in učinkovito širjenje ključnih preventivnih sporočil v različnih okoljih.

KAJ JE PREKARNO DELO?
Prekarno delo pojmujemo kot katerokoli pravno ali izvenpravno vrsto dela, ki je v temelju negotova in ki v sodobnem času kaže znake rušenja pridobljenih delavskih pravic in socialne varnosti, ki so si jih delavke in delavci v sicer nevzdržnem kapitalističnem sistemu.
Prekarnost je lahko posledica delovne aktivnosti, ki se večinoma ne opravlja v okviru delovnega razmerja, torej na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi, pri čemer posameznik, ki opravlja delo, ni sam izbral takšnega načina dela.
Prekarne oblike dela so lahko tudi tiste, kjer delavec delo opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi, a je ta sklenjena za določen čas ali pa s krajšim delovnim časom od polnega.

STATISTIKA SLOVENIJE
Prekarnost je sistemski problem, ki izvira iz težnje kapitala, da v imenu maksimizacije dobička drobi delovno silo. Ocenjuje se, da je na slovenskem trgu delovne sile nekje med 200.000 in 250.000 prekarnih delavk in delavcev.
Za prvo četrtletje 2018 je bilo v Sloveniji 964.000 delovno aktivne populacije.
- 70, 4 % zaposlenih na podlagi pogodbe za nedoločen čas
- 12,1 % samozaposlenih
- 10,2 % zaposlenih na podlagi pogodbe za določen čas
- 3,2 % pomagajoči družinski člani
- 2,8 % delo preko študentske napotnice
- 1,2% druge oblike dela

KAJ JE DELOVNO RAZMERJE?
Delovno razmerje je razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Za ugotovitev delovnega razmerja so torej ključni elementi delovnega razmerja (navedeni spodaj), saj velja domneva, da v primeru spora o obstoju delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, delovno razmerje obstaja, če obstajajo elementi delovnega razmerja.
 Delavec delo opravlja osebno
 Delo se opravlja nepretrgano, kontinuitano
 Delavec za opravljeno delo prejme plačilo
 Delavec opravlja delo po navodilih delodajalca
 Delo opravlja pod nadzorom delodajalca
 Delavec opravlja delo v organiziranem procesu delodajalca

PRAVICE DELAVCA
1. Pravica do plačila
2. Pravica do povračila stroškov za malico in prevoz
3. Pravica do letnega dopusta in regresa
4. Pravica do odpravnine ob upokojitvi
5. Pravica do odpovednih rokov
6. Organizacija delovnega časa
7. Zagotovljena socialna varnost
8. Pravica do nadomestila plače za čas odsotnosti od dela
9. Pravica do odpravnine pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca.

PROBLEMATIKA PREKARNOSTI
Prekarno delo se velikokrat skriva tudi za pojmom fleksibilnega dela. Izraz fleksibilno delo je takem primeru zavajajoč, saj je razlog njegovega opravljanja ekonomska prisila, kar pomeni, da delavec v danem položaju nima druge možnosti, da bi si zagotovil sredstva za preživetje.
Problematičnost prekarnih oblik dela se kaže v tem, da prekarni delavci v večini primerov nimajo zagotovljenega zadostnega plačila za preživetje, so brez pravic do plačanega dopusta in regresa, malice, povračila stroškov za prevoz in kar je bistveno, imajo šibko socialno varnost, saj ne dobijo plačanih prispevkov, v smislu, kot jih delodajalec mesečno plačuje delavcem, ki so pri njem v delovnem razmerju. Prekarno delo tako vodi v segmentacijo na trgu dela, kar pomeni ustvarjanje neutemeljenih razlik med vključenimi in izključenimi delavci.

OBLIKE POTENCIALNEGA PREKARNEGA DELA
 Avtorska pogodba
 Podjemna pogodba
 Samozaposlitev
 Študentsko delo
 Pripravništvo
 Pogodba o zaposlitvi za določen čas

KAJ PA NA TO PRAVI ZAKON?
Prekarnost se smatra kot atipična vrsta dela, ki pa je lahko zakonita in nezakonita. Problematični sta lahko obe uporabi, sploh če na trgu izrinjata redna delovna razmerja.
Prikrito delovno razmerje je situacija, ko oseba opravlja delo za enega delodajalca na podlagi atipičnih oblik dela, a dela v pogojih, ko so izpolnjeni vsi elementi delovnega razmerja.
Prikrita delovna razmerja so nezakonita – to jasno kažeta Zakon o delovnih razmerjih in sodna praksa. Težje pa se potegnemo mejo med prekarnim in neprekarnim pri zakonitih uporabah atipičnih oblik dela.
Prekarnost torej ni stvar pravne oblike dela, čeprav je prekarnost precej bolj skoncentrirana v atipičnih oblikah dela.
Atipične oblike dela praviloma nimajo osnovnih delavskih pravic, ki so določene z zakonom, tako za delavca kot tudi delodajalca.
Obveznost delavca je opravljanje dela in pri tem upoštevanje delodajalčevih navodil. Temeljne obveznosti delodajalca je obveznost plačila, zagotavljanje dela, obveznost zagotavljanja varnih delovnih razmer in varovanja delavčeve osebnosti.
V primeru, ko posameznik ni zaposlen po pogodbi o zaposlitvi, ampak dela na podlagi drugih pravnih oblik, ima lahko tako delo vse znake delovnega razmerja. V takem primeru ima delavec možnost, da uveljavlja obstoj delovnega razmerja na delovnem mestu.