V torek, 26. 11. 2024, je v Mladinskem centru Oton, ki deluje pod okriljem Zavoda Novo mesto, potekala novinarska konferenca, kjer so predstavili pilotni projekt »Z mladinskim delom proti prekarnosti Mladih«.
Koordinator za mladino Mitja in Valentinc in vodja projekta Alenka Gazvoda, sta predstavila omenjeni projekt, katerega cilj je ozavestiti in opolnomočiti mlade o problematiki prekarnosti, pomenu delavskih in socialnih pravic, nudenju svetovane pomoči in podpore mladim ter izvajanje podpornih aktivnosti projekta. Projekt, ki traja od 1. 6. 2024 do 31. 12. 2026, je vreden 87.060,40 evrov. V projekt želijo vključiti 175 mladih med 15. in 29. letom, ki vstopajo na trg dela. Za mlade so pripravili in že izvajajo program z naslovom Trajnostne kariere za mlade – TRK!. Program izvajajo v okviru Tabora na OFF ali v obliki delavnic v mladinskem centru. Mladi preko programa spoznajo kaj je prekarnost ter kakšne so pasti in prednosti posamezne oblike zaposlovanja. Seznanijo se kako se soočati s stresom ter kje in kako poiskati psihološko podporo pri soočanju z negotovostjo in pritiski. Preko delavnic razvijejo trajnostno karierno strategijo ter identificirajo osebne močne točke, postavijo cilj in načrtujejo trajnostno kariero. V sklopu pilotnega projekta so v mladinskem centru odprli tudi posvetovalnico, ki je odprta vsak torek in četrtek med 13. in 15. uro. Posvetovalnica je namenjena mladim, ki potrebujejo dodatne informacije, oporo in pomoč pri premagovanju prekarnosti nudijo individualno svetovalno pomoč in podporo.

Minilo je že kar nekaj tednov, odkar sem uradno zaključila svojo 9- mesečno prostovoljsko izkušnjo v Novem mestu, Sloveniji, in še vedno razmišljam o vsem, kar sem v tem času doživela. To izkušnjo bi opisala vseobsegajoča – od pridobivanja dragocenega znanja s področja mladinskega dela, vodenja projektov, delovanja v medkulturnih odnosih, osebnih življenjskih lekcijah in navsezadnje nepozabnih spominov.

Devet mesecev se morda zdi dolgo obdobje, vendar meni je minilo zelo hitro. Lahko rečem, da me je ta izkušnja popolnoma spremenila. Pridobila sem več samozavesti pri soočanju z izzivi, pri pisanju, vodenju delavnic in projektov, pa tudi pri premagovanju mojih strahov. Zelo sem hvaležna, da sem pridobila povsem nov pogled na vzpostavljanje odnosov, tako prijateljskih kot partnerskih.

Naučila sem se bolje delovati v okolju, kjer ljudje živijo drugače in razmišljajo drugače. Z življenjem v Sloveniji sem pridobila večje spoštovanje do narave, uživanju v preprostih stvareh in pomena trdega dela ter samostojnosti.  

Še posebej sem se močno povezala z ekipo v MC Oton, ki so mi ob koncu postali kot družina. Ves ta čas mojega prostovoljstva v Sloveniji so me spremljali in podpirali v vseh naših skupnih aktivnostih. Poleg tega so mi vedno stali ob strani, z nasveti in poslušanjem, kar mi je pomagalo prebroditi moje čustvene preizkušnje.

Prepričana sem da je prostovoljstvo dragocena življenjska izkušnja za vsakega mladega človeka. To izkušnjo bi priporočila vsakomur, ki še raziskuje samega sebe in išče nekaj, kar mu bo pomagala rasti tako profesionalno kot osebno. V vsem tem času mi je edino manjkal priročnik o tem, kako se skozi izkušnjo prostovoljstva, soočati s svojimi čustvi, še posebej po odhodu, saj resnično pogrešam vse, kar je povezano s Slovenijo.

Avtorica: Eni Isakaj

Bil je 13. v mesecu, bil je petek – dan, ko bi lahko šlo vse narobe. Ko so temperature nepričakovano padle in je reka Krka zaradi obilnega dežja narasla, sem pomislila, da se bo dan iztekel v skladu s svojo slovesno nesrečo.

Sredi septembra sem izdala svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Pomlad in kava in želela sem organizirati majhen dogodek, kjer bi jo lahko predstavila predvsem svojim bližnjim ter vsem, ki so že predčasno spremljali ves moj ustvarjalni proces prek socialnih omrežij. Ko sem kontaktirala Mladinski center Oton, so takoj priskočili na pomoč z organizacijo, oglaševanjem in prostorom. Tako smo v njihovem prostoru, kljub neprijetnemu vremenu, spremembam v programu in neugodnemu datumu uspeli izpeljati prekrasen dogodek.

S pomočjo prijateljev in v spremljavi glasbe sem obiskovalcem predstavila razmišljanja ob pisanju svojih pesmi, prebrala nekaj izmed njih in z njimi delila zgodbe, ki so me navdihnile. Po uradnem delu smo se vsi še malo podružili, obiskovalci pa so imeli možnost “nakupa” moje knjige.

Ko sem ob koncu dneva s širokim nasmehom na obrazu odprla zvezek in vzela pisalo v roke, sem se zamislila nad tem, kako lep dan je bil. Bil je 13. v mesecu, bil je petek. Lahko bi šlo vse narobe, a izkazalo se je, da datum ne določa sreče. Tisti dan, petek 13., sem bila resnično srečna.

Zapisala, Lucija Vrbinc