Med 26. in 30. junijem je Mladinski center Oton zaživel v ritmu smeha in raznolikih aktivnosti, saj
smo skupaj z otroki preživeli nepozabne počitniške dni. V ponedeljek smo se prvič zbrali in se spoznavali med družabnimi igrami. Nato smo skupaj pripravili okusen zajtrk, ki je postal naša
vsakodnevna tradicija. Tako smo vsak dan začeli z igrami ter si pripovedovali zanimive zgodbe ob zajtrku.

Po zajtrku nas je čakal pester izbor zanimivih dejavnosti. Otroci so se veliko gibali ter razmišljali.
Obiskali smo Konjeniški center Novo mesto, kjer smo spoznali skrb za konje ter jih imeli priložnost jahati. Poligon z rolerji je bil zagotovo vrhunec smeha in dobre volje, ki nas je preplavil in pustil neravnodušne cel dan. Odpravili smo se tudi na supanje po reki Krki, nekateri pa so se preizkusili tudi v vožnji s čolnom, medtem ko so pravi junaki uživali v vodi.

Otroci so tudi blesteli na delavnici z Anjo, kjer so iz “odpadnih” materialov ustvarjali uporabne izdelke ter se pri tem naučili o recikliranju in pomenu ponovne uporabe. V Mladinskem centru Oton smo posebej za njih pripravili tudi poligon, ki je sprožil val smeha in tekmovalnosti med vsemi.

Seveda smo bili po vseh aktivnostih precej utrujeni in lačni, zato smo v centru poskrbeli za okusna kosila vsak dan, da smo nabrali moči za še več igre. Vendar pa naši dnevi niso bili le polni gibanja in skakanja, temveč smo si vzeli tudi trenutek za sprostitev. Pripravili smo kino kar pri nas in si ogledali film “Poletje v školjki”.

Zadnji dan je bil vrhunec adrenalina, saj smo se odpravili v adrenalinski park. Menim, da bi takšne
poletne aktivnosti morale obstajati povsod, saj spodbujajo otrokovo aktivnost in jim omogočajo
sklepanje novih prijateljstev. Nepozabno poletje v Mladinskem centru Oton bo za vedno ostalo v
naših srcih.

Maša Šeler

V petek popoldne smo se skupaj odpravili z MC Otonom proti Kampu Menina. Pot je bila kratka, vendar ravno dovolj dolga da smo si odpočili za prihodnje aktivnosti. Ob prihodu smo se soočili z izzivom – saj smo oddali naše telefone, in tako smo ostali brez stika z celim svetom, razen sami s seboj. Najprej smo se preoblekli v kopalke in se odpravili na jezero, kjer so nas čakali supi. Po odigranih vodnih igrah smo se odločili, da se spopademo z lakoto in se odpravili na večerjo. Privoščili smo si pice, da smo si nabrali energijo. V večernih urah smo si čas krajšali z druženjem ob ognju ter spoznavanjem. Po napornem dnevu smo kar hitro odšli v sobe na počitek.
Naslednji dan smo dan začeli s pripravo zajtrka na terasi, kar je bil kar pravi užitek ob vsem svežem zraku. Pravo navdušenje se je pojavilo, ko smo videli koliko psičkov je bilo v kampu, seveda na voljo za božanje. Po zajtrku smo se odpravili na ekstremen šport; Rafting. Nejc nas je seveda zelo dobro ogrel, da smo bili pripravljeni na izzive na vodi. V raft smo se usedli polni adrenalina in od tam naprej se ga je samo še nabiralo. Po vsem premetavanjem po vodi smo dobili tudi priložnost skočiti z mosta v vodo, ki je bila presenetljivo mrzla. Moram povedati, da je bila vožnja polna krikov navdušenja ter smeha. Po tako naporni dejavnosti smo bili zelo lačni zato smo se odpravili na kosilo. Po kosilu smo se lotili še ene ekstremne dejavnosti. Obiskali smo adrenalinski park v kampu, kjer je bilo na voljo izbrati tri različne poti. Vsi skupaj smo se najprej odpravili na najlažjo, ki je bila tudi nižja od ostalih dveh. Nato smo se skupaj odpravili še na ostali dve, kjer je bilo več ovir, različnih težavnosti. Po končani aktivnosti smo bili vsi utrujeni ter ponovno lačni. Skupaj smo si pripravili večerjo na žaru. Ob pripravi smo se družili ter igrali razne igre, ki so testirale naše vodilne zmogljivosti ter zaupanje in koncentracijo. Po tem, ko smo pospravili, smo se spravili v sobe na počitek.
Naslednji dan smo bili zbujeni z glasno budnico, ponovno smo si postregli zajtrk v naravi, ter se pripravili na zadnjo aktivnost. Razdelili smo se v dve skupini po štiri in se odpravili proti zadnji dogodivščini. Polovica jih je odšlo v escape room, preostali pa smo uživali v mini golfu. Prva skupina je porabila nekoliko več časa, kot naša zmagovalna skupina. Za tem smo skupaj pripravili kosilo na žaru in še zadnjič uživali v svežem zraku, napetost je naraščala saj so se odštevale minute pred ponovnim združenjem z našimi telefoni. Nato smo čim hitreje pospravili prostore, da bi hitreje prejeli telefone ter se počasi odpravili na vožnjo proti Novem mestu.
Kamp brez telefonov je bil resnično edinstvena izkušnja. Brez motenj in prekinitvenih telefonskih klicev smo se osredotočili na interakcijo s sočlovekom, naravo in lastno ustvarjalnostjo. Čas, preživet v kampu, nam je omogočil sprostitev, povezovanje z drugimi in odkrivanje novih strani sebe. Zapustili smo ga z občutkom izpolnjenosti in pripravljenosti na nove izzive.

Maša Šeler, Julija Gorenc

V petek 5.5.2023, se je naša skupina odpravila na 13-urno potovanje na Slovaško. Pot z avtobusom smo začeli v Ljubljani že ob 7:00 zjutraj in na končno destinacijo prispeli okoli 20:00. V Stari Bystrici smo se naprej sprehodili do hotela, se nastanili, in se pridružili večerji. Po večerji smo se imeli priložnost malo spoznati s cimri in ostalimi udeleženci. Naslednji dan je sledilo spoznavanje udeležencev in trenerjev. Prijetne »icebreaker« igre so nam pomagale bolje spoznati udeležence in si zapomniti njihova imena in državo s katere so prišli. Predstavili pa so nam tudi bogat urnik, skupaj pa smo postavili tudi pravila in podpisali »pogodbo«, da se jih bomo držali. Med dnevom je bilo zanimivo izpolnjevati zastavljene izzive, za katere pa smo bili tudi nagrajeni s kovanci. Zvečer je sledila predstavitev ekip, po tem pa se nas je nekaj zbralo v manjši sobi kjer smo se družili do zgodnjih jutranjih ur. V nedeljo smo začeli s spoznavanjem ‘gamification tool-ov’, ki nas jih večina še ni poznala. Njihove funkcije smo spoznali skozi zanimive aktivnosti, ki so nam hkrati tudi pomagale z zbliževanjem. Zvečer je sledil medkulturni večer, kjer so nekatere države predstavile svojo kulturo, hrano in pijačo. Tretji dan so bile na vrsti 'escape rooms'. Razdelili smo se v 4 skupine, 3 od teh so morale ustvariti sobo pobega v fizični obliki, moja ekipa pa je dobila malo zahtevnejšo nalogo, da ustvari virtualno sobo pobega. Pri temu smo imeli nekaj zapletov, saj nas veliko ni razumelo naloge, nekaj pa se nas tudi ni strinjalo z izbiro naloge. Kljub težavam in temu, da smo komaj znali uporabljati program, je ekipa stopila skupaj in naredila odličen primer virtualne sobe za pobeg. Dan smo zaključili z igrami Twister, pretep z blazinami in karaokami, ki so nas zelo razveselile. Torek se je začel precej mirno, dokler nismo na WhatsApp skupino dobili sporočilo, da gremo na pohod (lov na zaklad). Pot je bila definitivno naporna tistim, ki smo malo manj športne osebe, a toliko preprosta, da smo vsi prišli do vrha brez težav. Na vrhu smo prižgali ogenj, na katerem smo pekli klobasice, sir in kruh. Ob ognju smo v miru pojedli, poslušali glasbo in se – kakor vsak dan – povezovali med sabo. Po druženju smo se v manjših skupinah vrnili v hotel. Večer smo zaključili z refleksijo v skupinah in druženjem. V sredo smo imeli priložnost spoznati orodje LARP. Na začetku smo začeli s predstavitvijo pomena LARP in kako ga igrati. Po seznanitvi s pravili igre si je vsak razdelil vlogo, ki jo mora odigrati. Takoj smo se začeli pripravljati na preoblikovanje naših vlog, medtem ko smo poskušali najti povezave, ki jih imamo v svetu igre. Po 2 urah igranja smo igro zaključili in izmenjali mnenja in izkušnje o igri. Dan se je zaključil s prijateljskim razmišljanjem. Zadnji dan je bil namenjen pripravi končnega izdelka izmenjave. Spet smo se razdelili v manjše skupine v katerih smo izdelali izdelke in jih nato združili v celoto. Po tem smo imeli še Youthpass delavnico in evalvacijo celotnega treninga. Sedeli smo na travniku in se pogovarjali o mnenjih in vtisih celotnega treninga. Ko smo se vrnili do hotela smo imeli tudi aktivnost, kjer smo si drug drugemu na liste nalepljene na hrbet napisali prijetna sporočilca. Po tem smo imeli še druženje, ki se nam je nekaterim zavleklo v zgodnje jutranje ure. Skupaj smo peli, se kartali, izmenjevali socialna omrežja in se pogovarjali. V tem treningu sem najbolj uživala, ko sem bila s prijatelji katere sem imela priložnost spoznati tam. Zahvalila bi se rada vsem udeležencem in trenerjem za to priložnost.

Tamara Muren