(V) male in velike norosti

V Knjižnici Mirana Jarca je bila uprizorjena v lastni produkciji predstava 𝐕 𝐌𝐚𝐥𝐞 𝐢𝐧 𝐯𝐞𝐥𝐢𝐤𝐞 𝐧𝐨𝐫𝐨𝐬𝐭𝐢 pod okriljem ustvarjalcev Mije Kramar, Mire Giovanna Gabriel, Maše Macedoni, Maje Vidic, Špele Koščak, Marine Mihajlović in Jurija Dovića.
.
Pripravili so eksperimentalno predstavo po motivih drame Veliki briljantni valček, Draga Jančarja.
Že pred samim začetkom predstave nas je pred vstopom v prostor presenetila Slavica, ki je vhodna vrata v prostor predstave najprej odprla, pogledala v prostor ter vrata hitro zaprla in zaklenila, ter jih preverila, če so zaklenjena. Počasi se je obrnila proti nam in nas pogledala z zelo resnim pogledom. Obiskovalci smo se med seboj spogledali in priznam, da sem kar pomislila sem kaj nas v predstavi čaka, saj pogled Slavice je bil po besedah mojega sodelavca ubijalski. Po vstopu v prostor nas je pričakala Lola, ki je sedela na robu police arkade in čez rob ji je bingljala ena noga. Na drugi strani je v kotu smrčal Oskar in nekaj metrov stran je Manika držala metlo za pomivanje tal.
Skozi celo predstavo sem bila na trnih kaj sledi, koliko je ura, kaj sledi po plesu… Na koncu predstave sem sama pogledala na uro in priznam nisem bila čisto prepričana, če mi prav kaže. Nad predstavo in igralci sem bila čisto vzhičena. Res se vprašaš kaj naredi človeka norega in koliko norosti je v tem našem sodobnem času.
Vsem ustvarjalcem in nastopajočim se zahvaljujem za prikaz norega, ki je v meni pustil nor občutek. Imamo vsi noro vlogo v tem življenju?